Vasi Žirovnica in Moste sta nekdaj večinsko spadali v okvir briksenškega blejskega gospostva in proštije po tem, ko je sv. cesar Henrik II. (1014 – 1024) škofom iz Brixna (mesto na Južnem Tirolskem v današnji Italiji) leta 1004 podelil v posest Bled z okolico. Moste se prvič v pisnih virih omenjajo med letoma 1154 in 1156, Žirovnica pa leta 1253.
Enoladijska romanska cerkev sv. Martina naj bi bila zgrajena v poznih 30. letih 12. stoletja in je najstarejša ohranjena cerkev v Župniji Breznica. Predtem je, po ugotovitvah arheologov, na istem mestu stala že lesena cerkev. Naše ozemlje je stoletja dolgo cerkveno-upravno spadalo pod Oglejski patriarhat, ki si je v 12. stoletju prizadeval utrditi cerkveno organizacijo in versko življenje na gorenjskem podeželju, k čemur je sodila tudi gradnja zidanih cerkva namesto lesenih. Za kraj, kjer stoji cerkev, se je nekdaj uporabljalo ledinsko ime »Na Pristavi«. Prvič se ključarja cerkve sv. Martina Ožbolt Triplat in Anton Glaser omenjata že leta 1464, prva pisna omemba cerkve pa je v Radovljiški matrikuli iz leta 1468. Cerkev historično pripada Žirovnici, a se danes zaradi širjenja vasi nahaja v Mostah.
Zvezdasto obokan prezbiterij naj bi nastal sočasno s freskami, in sicer med letoma 1430 ter 1445. Freske je naslikal t. i. Žirovniški mojster pod neposrednim koroškim vplivom. Kot je razvidno iz vizitacijskega zapisnika ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija (1631 – 1640), so bili v cerkvi trije oltarji. Glavni oltar je bil posvečen sv. Martinu in naj bi bil postavljen konec 14. stoletja, stranska pa sta bila posvečena sv. Mariji Magdaleni na evangeljski strani in sv. Janezu in Pavlu na listni strani.
Današnji veliki oltar ima v tronu kip sv. Martina iz leta 1907. Levo in desno od njega sta kipa sv. Simona in sv. Jakoba st. V atiki je na sredini kip Brezmadežne, na vsaki strani pa sta še kipa sv. Roka in sv. Boštjana. Čisto na vrhu oltarnega nastavka je Božje oko v trikotniku. Danes v cerkvi poleg velikega oltarja sv. Martina stoji še kamniti daritveni oltar, ki je bil postavljen v skladu s smernicami II. vatikanskega koncila, stranskih oltarjev pa ni več.
Na severni steni cerkvene ladje sta obešeni nekdanji oltarni sliki sv. Marije Magdalene in sv. Janeza in Pavla. Slednja sta zavetnika zoper nezgode in hud veter, zato ju imenujejo »vedernika« ali »vederniča«. Križev pot iz leta 2006 je ustvaril akademski slikar Lojze Čemažar. Cerkev je bogato poslikana s freskami, saj na njih med drugim najdemo prizore Marijinega Oznanjenja, prerokov, poslednje sodbe, mučeništva apostolov, ipd. Ob zakristijskih vratih stoji kip Marije Pomagaj.
Masiven zvonik, ki je postavljen nad zakristijo, je bil zgrajen v 30. letih 18. stoletja. Do leta 1980 je bila na zahodni strani cerkve tudi lopa, ki pa so jo pri postopku daljšanja cerkvene ladje vključili vanjo. Prav tako so postavili nov pevski kor. Na jugozahodnem zunanjem vogalu nekdanje lope je ohranjena kelihasta prižnica s konkavno usločenimi stranicami. Na širšem področju cerkve sv. Martina se nahaja bogato arheološko najdišče s staroslovansko nekropolo in ostanki rimskih zgradb. Trije kamniti bloki, ki danes stojijo znotraj obzidja, so iz rimskega obdobja, odkriti pa so bili ob gradnji ceste leta 1969.
Benjamin Grubar
(Vir: Ambrožič, Matjaž. Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji. Ljubljana: Salve, 2021, str. 188–219.)
Razlaga manj znanih besed (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika):
- atika = zgornji zaključni del oltarja
- evangeljska stran oltarja = stran, na kateri se navadno bere evangelij
- freska = slika, narejena na svež omet
- gospostvo = osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
- kanonik = duhovnik, ki ga imenuje škof za svojega svetovalca
- kapitelj = zbor kanonikov cerkve, določen za skupno bogoslužje in svetovanje škofu
- kelih = dragocena obredna posoda, zožena pri podstavku
- koncil = zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve
- konkaven = vbočen, vbokel
- ladja = del cerkve, namenjen za vernike
- ledina = neobdelana, s travo porasla zemlja
- listna stran oltarja = stran, na kateri se navadno berejo berila
- lopa = pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju
- nekropola = grobišče
- oltar = večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja
- patriarhat = najvažnejša, samostojna upravna enota
- pevski kor = dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce
- prezbiterij = del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino
- prižnica = ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika
- prošt = predstojnik kapitlja ali pomembnejše župnije
- proštija = hiša, namenjena za prebivanje prošta
- romanika = evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja
- tron = prestol
- vizitacija = pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava
- zakristija = prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov