Vaša vprašanja lahko posredujete na naslov zupnija.breznica@rkc.si.
Kdo sme sprejeti službo krstnega lai birmanskega botra?
(Zakonik Cerkvenega prava, kan. 874)
Krstni ali birmanski boter je lahko tisti, ki ga izbere krščenec oziroma birmanec sam, lahko pa ga izberejo njegovi starši ali njihovi namestniki. Prav je, da je krščencu ali birmancu blizu, torej naj bo, če je le mogoče, iz iste župnije.
Boter mora biti sposoben sprejeti botrstvo in biti pripravljen (voljan) opravljati to službo. Tisti, ki v bistvenih stvareh ne spolnjuje pogojev in nima namena storiti ničesar, da bi jih spolnjeval, ne more biti boter.
Kdor bo boter, mora dopolniti šestnajst let, razen če krajevni škof določi drugo starost.
Za botra se zahteva, da je katoličan, da je prejel birmo in bil pri obhajilu. Kdor torej ni prejel zakramentov uvajanja v krščanstvo, ne more sprejeti botrstva.
Boter mora živeti primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel, kar pomeni, da ne morejo biti botri tisti, ki živijo v zunajzakonski skupnosti in nimajo namena zakona urediti, ne tisti, ki živijo samo v civilnem zakonu.
Cerkveno pravo predvideva, da botru ni bila zakonito naložena ali razglašena nobena cerkvena kazen.
Boter ne more biti nekdo, ki je krščencu ali birmancu oče ali mati. Nekaj časa je bila pri nas praksa, da so bili birmancem botri starši, vendar novi ZCP to prakso odpravlja in jo naravnost odsvetuje.
Krščeni, ki je član nekatoliške Cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta, ne pa tudi boter. Ta prepoved ne velja za nekatoličane, ki pripadajo vzhodnim pravoslavnim Cerkvam – ti so lahko pri krstu pridruženi katoliškemu botru ne le kot priče, ampak kot pravi botri.
Ali naša župnija plačuje davke državi?
Seveda. Župnija plača davek pri vsakem plačanem računu, pri vsaki obnovi (žal je tudi za vzdrževanje sakralnih objektov, ki so narodna kulturna dediščina, najvišji davek, in sicer 22%) ter od vseh pridobitnih prihodkov (npr. najemnine) ob koncu obračunskega obdobja (DDPO, 19%). Od darov (pušica in drugi prostovoljni prispevki) se davka ne plačuje (kakor se ga ne plača pri donacijah na splošno), se jih pa vodi kot prihodek župnije. Računovodstvo naše župnije vodi računovodsko podjetje, ki opravlja to storitev večini župnijam naše škofije.
Od kod prihodki naše župnije?
Kakor druge župnije tudi župnija Breznica živi predvsem od darov vernikov, ki jih prejme večinoma ob pobiranju pušice pri bogoslužju. Povprečna pušica se je ob krizi koronavirusa in zmanjšanju števila nedeljnikov seveda zmanjšala, še vedno pa smo lahko hvaležni za vse, ki čutite povezanost s krajevno Cerkvijo in jo podpirate. Darove pobiramo pri nedeljskih in prazničnih bogoslužjih, pa tudi ob pogrebnih ali poročnih mašah. Nekaj procentov letnih prihodkov predstavljajo tudi najemnine za zemljišča v lasti župnije. Vsako leto nam za projekte ohranjanja kulturne dediščine v skladu z zakonodajo nameni tudi Občina Žirovnica.
Ali so darovi, pobrani pri bogoslužju, namenjeni duhovniku?
Ne. Vse poslovanje duhovnika kot fizične osebe je strogo ločeno od župnije, ki je pravna oseba. Tako duhovnik kot župnija imata vsak svoj bančni račun. Vsi darovi, pobrani v cerkvi, so namenjeni vzdrževanju župnije in položeni na njen poslovni bančni račun. Izjeme so nabirke, ki imajo v naprej oznanjen določen namen (npr. za semenišče, za Zavod sv. Stanislava, za misijone, projekt MIVA, za socialno zavarovanje duhovnikov), nabirka za domačega župnika (enkrat letno), darovi ob blagoslovu jedil na veliko soboto in nabirke ob kakšni posebni priložnosti.
Ali duhovniki prejemajo plačo?
Ne, duhovnik nima zagotovljenega mesečnega dohodka ne od države ne od škofije in ne od katerekoli druge ustanove. Preprosto živi od darov vernikov (mašni darovi, darovi pri krstih, porokah, pogrebih). Po kanonskem pravu Katoliške Cerkve je duhovnik upravičen do enega mašnega daru dnevno, ki v Sloveniji (ena redkih držav, kjer duhovniki ne prejemajo plače) predstavlja osnovni vir prihodka, zato je tudi dar za mašo pri nas med najvišjimi (priporočeni mašni dar je trenutno 23€, vendar pa bi ob stiski naročnika maše duhovnik gotovo maševal tudi zastonj). Duhovnik kot vsak državljan Slovenije plačuje prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Kot verski delavec je upravičen do delnega plačila prispevkov, vendar večino pokrije »delodajalec« - Nadškofija Ljubljana. Enkrat letno je na ravni nadškofije nabirka namenjena socialnemu zavarovanju duhovnikov. Duhovniki plačujejo tudi dohodnino, razdeljeni so po treh stopnjah, glede na velikost župnije.