Župnijska cerkev Žalostne Matere Božje na Breznici

Na Breznici je nekdaj stala podružnična cerkev sv. Nikolaja. V pisnih virih je bila prvič omenjena leta 1421. Leta 1464 se omenjata njena ključarja Štefan France in Peter Anderle. Omembo o cerkvi sv. Nikolaja najdemo tudi v Radovljiški matrikuli iz leta 1468. Cerkev je imela romansko osnovo, kasneje pa je bila preurejena v gotskem in baročnem slogu. Glavni oltar je bil posvečen sv. Nikolaju, stranski pa sv. Juriju ali sv. Avguštinu. Vizitacijski zapisniki in pričevanja soseščanov si glede tega namreč niso enotni. Ob selitvi sedeža župnije z Rodin in gradnji nove župnijske cerkve Žalostne Matere Božje na Breznici so podružnično cerkev sv. Nikolaja.

Novo župnijsko cerkev so na Breznici zgradili v skladu s smernicami jožefinskih reform. Te so namreč določale, da naj nihče nima župnijske cerkve od svojega doma oddaljene več kakor uro hoda. Tako so izmerili, da je prostor, kjer sedaj stoji cerkev, na sredini župnije. Poleg tega pa je cerkev sv. Klemena postajala premajhna za vse večje število župljanov. Novo cerkev so gradili pod vodstvom tedanjega župnika Franca Salezija Christiana. Načrte je naredil adjunkt ljubljanske Gradbene direkcije Benedikt Müller, v življenje pa jih je spravil furlanski gradbenik in arhitekt Blasio Zamolo iz Gemone. Zidati so začeli po Veliki noči leta 1819, končali pa so že avgusta 1821. Slovesna posvetitev cerkve je potekala na god sv. Avguština, 28. avgusta 1821. Na čast Sedmerih žalosti Device Marije jo je posvetil tedanji ljubljanski škof Avguštin Gruber (1816 – 1823), ki naj bi ob tej priliki tudi prvič pridigal v slovenskem jeziku. Škof Gruber, po rodu Dunajčan, ki je zaradi verske vneme slovenskega naroda tako vzljubil naše prednike, da se je celo naučil slovenščine, je kasneje postal salzburški knezonadškof, pokopan pa je v tamkajšnji stolnici.

Cerkev na Breznici je slogovno grajena v iz antike precepljenem klasicizmu s primesmi psevdorenesanse in psevdobaroka. Ko vstopimo skozi glavni vhod v cerkev, pridemo v nizek križno obokani prostor pod pevskim korom. Na desni strani je stopnišče, ki vodi na kor, na levi strani pa je krstilnica. Cerkvena ladja je banjasto obokana in se razširja v štiri stranske kapele. Tristrano zaključen prezbiterij ima kupolast obok in je od ladje dvignjen za dve stopnici. Zakristija na listni strani prezbiterija je bila temeljito prenovljena konec 70. let 20. stoletja, ko so bile izdelane tudi nove zakristijske omare. Zakristija na evangeljski strani pa je najprej služila kot arhiv in skladišče, med letoma 1952 in 1971 je bila v njej veroučna učilnica, do leta 2005 so jo uporabljali kot zimsko kapelo, od leta 2021 dalje pa je v njej urejena kapela Božjega groba. Le-ta je bil narejen aprila 1832 in velja za enega najstarejših ohranjenih na Gorenjskem. Sestavljajo ga poslikani kulisni loki, ki se v globino manjšajo, zato ustvarjajo občutek v skalo vsekanega groba. Povsem zadaj je podoba Kristusa v grobu, nad katerim je tabernakelj.

Streha nad cerkveno ladjo je dvokapna po celotni širini in je od leta 2009 krita s Tondach bobrovcem. Streha nad prezbiterijem je nekoliko nižja, medtem ko sta strehi nad zakristijo in kapelo enokapni, vse tri pa imajo bakreno kritino, tako kot nadstreška stranskih vhodov. Cerkev ima površino 338,50 m². Zvonik je visok 48 m in ima bakreno kritino.

Prvotni veliki oltar v prezbiteriju, posvečen Žalostni Materi Božji, je stal odmaknjen od stene, obsegal pa je samo menzo, v katero so bile vzidane relikvije mučencev sv. Klemena, sv. Simplicija, sv. Jukundina in sv. Honorate, ter tabernakelj. Na steni nad menzo s tabernakljem je visela na platno slikana podoba, ki je prikazovala Boga Očeta na hribčku z angeli na oblačkih, v daljavi se je videlo mesto Jeruzalem, levo je bil Kristus na križu in poleg njega Longin, desno pa so bili vojak, sv. Janez Evangelist ter Žalostna Mati Božja. Slika je ohranjena zgolj fragmentarno in se nahaja v brezniškem župnišču. Poleg nje sta bila lesena kipa sv. apostolov Petra in Pavla. Pri starem oltarju se je zadnjič darovala sveta maša na god sv. Avguština, 28. avgusta 1877 ob 10. uri. Novi oltar je izklesal radovljiški kamnosek Janez Vurnik st. v romanskem slogu. Njegov sin Janez Vurnik ml. je izdelal reliefe Kristusa in apostolov pod oltarno menzo ter kipa dveh kerubov, medtem ko so kipi Žalostne Matere Božje in sv. apostolov Petra ter Pavla delo Franca Ksavra Zajca. Novi glavni oltar je 4. avgusta 1878 posvetil rojak in takratni ljubljanski knezoškof Janez Zlatoust Pogačar (1875 – 1884). Oltarna slika Žalostne Matere Božje je nastala izpod rok Janeza Šubica in je danes obešena v kapeli Božjega groba. Po II. vatikanskem koncilu je bil prezbiterij deležen precejšnjih sprememb. Tako so v koncilskem duhu podrli obhajilno mizico in postavili nov daritveni oltar, ki ga je na god Žalostne Matere Božje, 15. septembra 1973, posvetil tedanji ljubljanski nadškof msgr. dr. Jožef Pogačnik (1963 – 1980), istočasno pa so v prezbiterij umestili tudi ambon.

Brezniška župnijska cerkev ima tudi štiri stranske oltarje. Oltarja sv. Družine in sv. Avguština, ki sta umeščena v prvih stranskih kapelah, sta izdelana iz lesa in posebnega mavca. Kupili so ju od nekdanjega cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki. Oltar sv. Družine v prvi stranski kapeli na evangeljski strani ima v sredini sliko sv. Družine, ki jo je naslikal Valentin Metzinger. Na levi in desni strani sta kipa sv. Elizabete ter sv. Janeza Krstnika. Na sredini oltarne menze je slika Presvetega Srca Jezusovega, v atiki pa je z žarki obkroženo sonce, v katerem je Kristusov monogram. V prvi stranski kapeli na listni strani je oltar sv. Avguština. Na sliki v sredini je omenjeni svetnik, poleg nje pa sta kipa sv. Florijana in sv. Donata. V atiki je z žarki obkroženo sonce, v katerem je Marijin monogram. Slika Brezmadežnega Srca Marijinega se nahaja na oltarni menzi, v katero so vzidane relikvije sv. Evfemije, sv. Restituta, sv. Artemija in sv. Hotheneja. V kapeli sv. Avguština je na zid pritrjena tudi spominska plošča z reliefom ljubljanskega knezoškofa Janeza Zlatousta Pogačarja, domačina iz Vrbe. V zadnjih stranskih kapelah sta nova oltarja sv. Lovrenca in sv. Nikolaja. Postavili so ju v letu 1892. Njuna oltarna nastavka sta lesena in marmorirana ter spominjata na oltarja sv. Družine in sv. Avguština. V zadnji stranski kapeli na evangeljski strani se tako nahaja oltar sv. Lovrenca, ki ima v sredini sliko tega svetnika. Na straneh sta kipa sv. Štefana in sv. Janeza Nepomuka. V atiki je Božje oko v trikotniku, poleg njega sta dve angelski glavi, na oltarni menzi pa je slika sv. Alojzija Gonzage. V zadnji stranski kapeli na listni strani je postavljen oltar sv. Nikolaja. Poleg slike priljubljenega svetnika iz 4. stoletja sta kipa sv. Gala in sv. Apolonije. V atiki je podoba goloba, ki je simbol Boga Svetega Duha, na oltarni menzi pa je slika sv. Frančiška Asiškega.

Cerkev ima v lasti tudi relikvije sv. Križa, na katerem je umrl naš Gospod Jezus Kristus; njihova pristnost je bila večkrat potrjena z listinami. Prižnica ima na strehi pozlačenega angela s trobento, pod katerim sta tabli z desetimi Božjimi zapovedmi, na stropu pa je golob, ki je simbol Boga Svetega Duha. Župnijska cerkev ima dve spovednici, ki sta bili leta 1970 izdelani iz hrastovine in stojita v stranskih kapelah sv. Lovrenca ter sv. Nikolaja.

Freske v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje nam prikazujejo različne prizore. Na oboku v prezbiteriju nad velikim oltarjem si tako od leve proti desni sledijo prizori, ko Izak blagoslavlja Jakoba, Abrahamovo darovanje sina Izaka in Jakobove sanje. Na sredini kupolastega oboka nam prizor prikazuje binkoštni praznik in prihod Boga Svetega Duha nad apostole ter Božjo Mater Marijo. V školjkah so personificirane tri glavne kreposti, torej vera, upanje in ljubezen. V vogalih so naslikani evangelisti s svojimi simboli: sv. Matej z angelom, sv. Marko z levom, sv. Luka z volom in sv. Janez z orlom. Na slavoloku so freske s prizori Kajnovega umora brata Abela, Jezusa in Samarijanke ter Davidove zmage nad Goljatom. Na oboku cerkvene ladje sta prizora, ko Mojzes prejme tabli z desetimi Božjimi zapovedmi, izraelsko ljudstvo pa medtem časti zlato tele, in prizor prilike o izgubljenem sinu, medtem ko pod korom lahko vidimo, kako Jezus izganja prekupčevalce iz templja. V cerkvi so tudi kipi Brezmadežne, sv. Terezije Deteta Jezusa, sv. Antona Padovanskega, križev pot iz leta 1845 in slika Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka (1959 – 1963), ki jo je Nikolaj Mašuk naslikal leta 2001.

Od leta 2013 je cerkev Žalostne Matere Božje bogatejša za nove orgle. Gre za t. i. Mårtenssons-Močnikove orgle, izdelane leta 1961, ki so na sredini pevskega kora postavljene v globino v dvojni omari, tako da je prostor za pevski zbor odtlej pred orglami. Le-te imajo mehansko igralno trakturo in električno registrsko trakturo s sekvencerjem, ki omogoča vnaprejšnje programiranje registrskih kombinacij. Nove orgle je na god Žalostne Matere Božje, 15. septembra 2013, slovesno blagoslovil rojak in orglarski izvedenec dr. Matjaž Ambrožič.

Posebnost brezniške župnijske cerkve je krstilnica. Načrte zanjo je izdelal znani arhitekt Jože Plečnik. Po njegovi smrti je delo leta 1958 dokončal Plečnikov učenec arhitekt Anton Bitenc. Baročni krstni kamen je iz črnega marmorja in školjkaste oblike. Do leta 1958 se je nahajal v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Ob njem stojita dva kandelabra, na vrhu oboka pa lestenec. Arhitekt Plečnik si je sicer zamislil velik lestenec, na katerem bi bili upodobljeni vsi podružnični zavetniki in sv. Anton Padovanski. V krstilnici so tudi štirje sedeži, na steni pa visi razpelo. Prenovljeno krstno kapelo je 14. decembra 1958 blagoslovil rojak iz Vrbe, škof Anton Vovk, ki je bil tudi sam krščen v brezniški cerkvi. Stari krstni kamen, ki so ga ob prenosu župnijskega sedeža z Rodin prestavili na Breznico, se nahaja desno od vhoda v krstilnico. Sicer pa je bila celotna cerkev leta 1993 deležna temeljite prenove pred novo mašo dr. Matjaža Ambrožiča.

Zahodno od cerkve Žalostne Matere Božje se nahaja župnijsko pokopališče. Zemljišče je bilo 13. marca 1823 pridobljeno od Urbana Fertina, po domače »Kraljiča«, zato se med domačini še dandanes za pokopališče uporablja ime »Kraljičeva njiva«. Razširjeno je bilo leta 1933 in ponovno leta 1994, ko je bil na današnje mesto postavljen tudi pokopališki križ. V letu 1955 so na željo Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka uredili spomenik na skupnem duhovniškem grobu.

Benjamin Grubar

(Vir: Ambrožič, Matjaž. Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji. Ljubljana: Salve, 2021, str. 15–74, 267–274.)

Razlaga manj znanih besed (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika):
- adjunkt = pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu
- ambon = vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje Svetega pisma
- antika = obdobje stare grške in rimske kulture
- atika = zgornji zaključni del oltarja
- barok = evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom
- evangeljska stran oltarja = stran, na kateri se navadno bere evangelij
- fragment = ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške
- freska = slika, narejena na svež omet
- gotika = evropski umetnostni slog med romaniko in renesanso
- kerub = angel, za stopnjo nižji od serafa
- klasicizem = evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- ladja = del cerkve, namenjen za vernike
- listna stran oltarja = stran, na kateri se navadno berejo berila
- oltar = večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja
- oltarna menza = mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje
- pevski kor = dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce
- prezbiterij = del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino
- prižnica = ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika
- relief = kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve
- relikvija = del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, ki se mu izkazuje posebna čast
- renesansa = evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- romanika = evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja
- sekvencer = naprava za obdelavo in urejanje zvoka, zlasti pri določanju časovnega sosledja dogodkov za večje število zvokov, naprav
- seraf = angel najvišjega reda
- tabernakelj = omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije
- vizitacija = pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava
- zakristija = prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov