Prva pisna omemba vasi Vrba sega v leto 1247. Cerkev sv. Marka je prvič omenjena leta 1464, ko sta bila njena ključarja Rupert in Simon Prešeren, v letu 1468 pa jo omenja tudi Radovljiška matrikula.
Cerkvena zasnova je romanska, na kar kažeta slavolok in ladja. Leta 1988 so odkrili temelje romanske apside in romansko okno na južni steni. V 1. polovici 17. stoletja so dogradili zakristijo, ki se nahaja na evangeljski strani prezbiterija, slednjega so tedaj oblikovali v poznogotskem slogu, in zvonik, ki stoji nad zakristijo ter je visok 17 m. Na te gradbene posege nas opozarja letnica 1627, ki je zapisana na portalu zakristijskega vhoda. Okna so bila sprva zaključena in polkrožna, a so jih v 18. stoletju prezidali v pravokotno obliko. Slavolok je masiven, nizek in polkrožen. Zgrajen je bil v romanskem slogu, ravno tako kakor ladja z gotskim kasetiranim stropom, ki je bil rekonstruiran leta 1990. Okrog leta 1700 so zgradili nov portal iz tufa, prejšnji iz 14. stoletja pa se nahaja v kleti »Ribčeve« hiše. Pred edinim vhodom v cerkev je lopa z začetka 17. stoletja. Na njenem jugovzhodnem delu se nahaja mnogokotna zidana prižnica. Še v 17. stoletju je bilo okrog cerkve neobzidano in neblagoslovljeno pokopališče.
V prezbiteriju je postavljen glavni oltar, ki je posvečen sv. Marku, evangelistu. V nekdanji oltarni menzi so 11. aprila 1956 odkrili relikvije, ki so bile leta 1463 pečatene s strani prvega ljubljanskega škofa Sigmunda Lamberga (1463 – 1488), čigar družina je izvirala z gradu Kamen v Begunjah na Gorenjskem. Današnji oltarni nastavek v baročnem slogu je bil izdelan v sredini 18. stoletja. Na sredini je slika sv. Marka, ki je bila okrog leta 1870 preslikana, na vsaki strani poleg nje pa klečita dva angela, ki imata v rokah snop žitnega klasja. Strokovnjaki predvidevajo, da se je ta oltarni nastavek prvotno nahajal v kakšni samostanski cerkvi, kjer je bil posvečen Svetemu Rešnjemu Telesu, namesto slike sv. Marka pa je bil nekoč tabernakelj. V atiki se nahaja ovalna slika sv. Notburge. Novo oltarno menzo je daroval in na god sv. Marka, 25. aprila 1956, tudi posvetil bližnji sosed Božji služabnik nadškof Anton Vovk (1959 – 1963), ki je bil doma z »Ribčeve« domačije. V tej oltarni menzi so vzidane relikvije sv. Mohorja in Fortunata, sozavetnikov ljubljanske nadškofije. Cerkev je nekdaj imela tudi dva stranska oltarja. Oltar, posvečen Žalostni Materi Božji, je bil postavljen ob evangeljski strani slavoločne stene, medtem ko je bil oltar sv. Jerneja na listni strani. Na njegovem mestu je danes postavljen relikviarij z relikvijami, ki so bile prvotno vzidane v staro oltarno menzo. Po tradiciji se je obletnico posvetitve cerkve obhajalo na god sv. Jerneja (24. avgust). Danes sta oltarna nastavka nekdanjih stranskih oltarjev obešena na severno oz. južno steno cerkvene ladje. V cerkvi je bil prvotno tudi papirnat in preprost križev pot s španskimi ter nemškimi podnapisi, ki je bil leta 1955 odstranjen, sedaj pa je na stenah izobešen moderen križev pot, ki je delo akademskega slikarja Zdenka Huzjana.
Cerkev sv. Marka je zelo bogata s freskami. Na listni strani slavoločne stene je freska, ki prikazuje sv. Marka med pisanjem evangelija in sv. Jerneja, ki ima sneto kožo ter je nekoč nadomeščala oltarni nastavek stranskega oltarja sv. Jerneja. Ta freska je nastala okrog leta 1420, vse ostale freske v cerkveni ladji pa so delo slikarja Jerneja iz Loke in so nastale med letoma 1525 ter 1530. Na južni zunanji steni se nahajata freski Križanja in sv. Jurija, ki v beli viteški opravi na belem konju s kopjem prebada zmajevo grlo, poleg njega pa kleči sv. Marjeta, ter freska sv. Krištofa. Slednja je ohranjena od pasu navzgor, sicer pa je sv. Krištof svetnik, ki so ga pogosto upodabljali na zunanjih stenah hiš ali cerkva, saj so nekoč verjeli, da kdor se zjutraj ozre na podobo sv. Krištofa, tega dne zagotovo ne bo umrl nagle in neprevidene smrti. Zato so freske sv. Krištofa navadno zelo velike, da so vidne že od daleč. Danes se sv. Krištofu priporočamo predvsem za varnost v prometu, morda najbolj znana zunanja upodobitev tega svetnika na Gorenjskem pa je na zunanji steni župnijske cerkve v Svetem Duhu pri Škofji Loki. Na freski v lopi vidimo podobe štirih svetnikov, ki stojijo v vrsti, gre pa za sv. Roka, sv. Jerneja, sv. Jakoba in najverjetneje sv. Boštjana. Nastala je v začetku 16. stoletja izpod rok neznanega umetnika. V lopi je bil ob 30. obletnici smrti Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka postavljen njegov bronast doprsni kip, ki ga je izdelal Evgen Guštin, 7. julija 1993 pa slovesno odkril tedanji ljubljanski nadškof msgr. dr. Alojzij Šuštar (1980 – 1997).
Benjamin Grubar
(Vir: Ambrožič, Matjaž. Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji. Ljubljana: Salve, 2021, str. 140–165.)
Razlaga manj znanih besed (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika):
- apsida = polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
- atika = zgornji zaključni del oltarja
- barok = evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom
- evangeljska stran oltarja = stran, na kateri se navadno bere evangelij
- freska = slika, narejena na svež omet
- gotika = evropski umetnostni slog med romaniko in renesanso
- kaseta = vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa
- klasicizem = evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- ladja = del cerkve, namenjen za vernike
- listna stran oltarja = stran, na kateri se navadno berejo berila
- lopa = pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju
- nepreviden = »umrl je nepreviden«, tj. brez zakramentov za umirajoče
- oltar = večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja
- oltarna menza = mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje
- portal = arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo
- prezbiterij = del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino
- prižnica = ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika
- relikviarij = posoda za hranjenje relikvij
- relikvija = del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, ki se mu izkazuje posebna čast
- renesansa = evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- romanika = evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja
- slavolok = lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
- tabernakelj = omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije
- tuf = kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin
- zakristija = prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov