Vas Studenčice se prvič omenja leta 1428, v omembi iz leta 1464 pa izvemo, da so bili tedaj studenški ključarji Lenart Vrognovec, Tomaž Grišl in Simon Behaimb. V Radovljiški matrikuli iz leta 1468 dobimo informacijo, da je bila cerkev na Studenčicah sprva posvečena sv. Rupertu. Obletnico posvetitve cerkve sv. Ruperta na Studenčicah pa so vedno praznovali na god sv. Florijana (4. maj), ki je tako počasi in najkasneje do konca 17. stoletja nekako »izpodrinil« sv. Ruperta in postal glavni zavetnik cerkve. Prvič se sv. Florijana kot zavetnika cerkve omenja leta 1631, in sicer v vizitacijskem zapisniku ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija (1631 – 1640). A vsaj v sredini 17. stoletja sv. Florijan še ni bil označen kot edini zavetnik, saj se v vizitacijskem zapisniku iz leta 1657 omenja »cerkev sv. Florijana in sv. Ruperta«. Dokončno je sv. Rupert izgubil patrocinij nad studenško cerkvijo, ko so njegovo podobo preselili v atiko velikega oltarja.
Cerkvena ladja je iz obdobja romanike, medtem ko je bila romanska apsida pred letom 1480 odstranjena, nadomestil pa jo je gotski prezbiterij. V času baroka so lesen kasetiran strop cerkvene ladje znižali z obokom. V 18. stoletju so v južni steni prezbiterija zgradili tudi stranski vhod. Slavolok je gotski in kamnit ter spodaj prirezan na ajdovo zrno. Zakristija se nahaja na evangeljski strani prezbiterija in je bila nedvomno zgrajena pred letom 1668, v letu 1699 pa so nad njo postavili 18 m visok zvonik. Zanimiva so vrata v zakristiji, ki vodijo v cerkev, saj imajo vdelano leseno mrežo, kakršno najdemo na starih spovednicah. Najverjetneje so tako skozi vrata zakristije tudi spovedovali, zlasti na Florijanovo. Zidana lopa z lesenim stropom je najmlajši del cerkve. V njenem jugozahodnem kotu je prižnica iz lehnjaka. Portal okrog glavnega vhoda v cerkev, ki se nahaja v lopi, je iz 1. polovice 17. stoletja in je zamenjal prejšnjega zgodnjegotskega, ki je danes vzidan v nekdanjo »Bavančnekovo« hišo. Nekoč se je okrog cerkve nahajalo tudi pokopališče, od katerega je danes vidno samo še obzidje z dvema vhodoma.
V popisu inventarja iz leta 1887 je podatek, da so v tistem času v cerkvi stali »zlati oltarji«, ki so bili že v zelo slabem stanju, zato so jih leta 1898 nadomestili s sedanjimi. Gotski veliki oltar, v katerem so bile podobe sv. Ruperta, sv. Florijana in sv. Uršule, je leta 1480 posvetil prvi ljubljanski škof Sigmund grof Lamberg (1463 – 1488), čigar družina je izvirala z gradu Kamen v Begunjah na Gorenjskem. Sedanji oltarni nastavek je iz mehkega hvarskega peščenca leta 1898 izdelal Janez Vurnik ml. V tronu današnjega glavnega oltarja je kip sv. Florijana, na njegovi levi je sv. Lovrenc, na njegovi desni pa sv. Štefan. Na vrhu oltarnega nastavka je relief, na katerem je upodobljen sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni. Nekoč so ga v brezniški župniji častili zlasti na Rodinah, danes pa ga na Studenčicah. Cerkev sv. Florijana ima tudi dva stranska oltarja, in sicer se na evangeljski strani slavoločne stene nahaja oltar sv. Uršule s sliko omenjene svetnice, ki je delo slikarja Leopolda Layerja iz leta 1798. Levo od slike sv. Uršule je kip sv. Terezije Velike, desno pa kip sv. Barbare. Na listni strani slavoločne stene je oltar sv. Primoža in Felicijana. Tudi njuno sliko je leta 1798 naslikal Leopold Layer. Obe sliki sta sicer ostanek prejšnjih baročnih oltarjev. Levo od slike sv. Primoža in Felicijana je kip sv. Jožefa, ki v rokah nosi dete Jezusa, desno pa je kip sv. Alojzija Gonzage. V cerkvi najdemo tudi nekaj slik. Tako je moč videti votivno sliko sv. Florijana s pogledom na Radovljico in goreči Predtrg, ki spominja na požar leta 1761 v Predtrgu, medtem ko je bila Radovljica na priprošnjo sv. Florijana obvarovana. V cerkvi sta tudi sliki preblažene Device Marije, Matere dobrega sveta in sv. Ruperta. V cerkvi sv. Florijana je bil nekdaj izobešen križev pot, ki se danes nahaja v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje na Breznici, sedanjega pa je leta 2006 naslikal Nikolaj Mašuk. Cerkev je bila bogata s freskami, ki pa so danes zgolj fragmentarno ohranjene. Na zunanji steni je tako vidna spodnja plast freske sv. Krištofa, ki so ga pogosto upodabljali na zunanjih stenah hiš ali cerkva, saj so nekoč verjeli, da kdor se zjutraj ozre na podobo sv. Krištofa, tega dne zagotovo ne bo umrl nagle in neprevidene smrti. Zato so freske sv. Krištofa navadno zelo velike, da so vidne že od daleč. Danes se sv. Krištofu priporočamo predvsem za varnost v prometu, morda najbolj znana zunanja upodobitev tega svetnika na Gorenjskem pa je na zunanji steni župnijske cerkve v Svetem Duhu pri Škofji Loki. Na notranji severni steni ladje sta bili v drugi polovici 20. stoletja odkriti dve plasti fresk, na katerih sta upodobljena prizor Pohod sv. Treh kraljev in sv. Jurij.
V različnih okoliških krajih imajo na god sv. Florijana zaobljubljene procesije na Studenčice. Tako so se v Radovljici zaobljubili romati k sv. Florijanu že v letu 1654, ko je mesto prizadel velik požar, dandanašnji pa semkaj romajo tudi verniki iz Dvorske vasi in člani bližnjih gasilskih društev.
Benjamin Grubar
(Vir: Ambrožič, Matjaž. Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji. Ljubljana: Salve, 2021, str. 115–139.)
Razlaga manj znanih besed (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika):
- ajdovo zrno = okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
apsida = polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
- atika = zgornji zaključni del oltarja
- barok = evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom
- evangeljska stran oltarja = stran, na kateri se navadno bere evangelij
- fragment = ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške
- freska = slika, narejena na svež omet
- gotika = evropski umetnostni slog med romaniko in renesanso
- kaseta = vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa
- klasicizem = evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- ladja = del cerkve, namenjen za vernike
- lehnjak = lahka luknjičava apnena kamnina
- listna stran oltarja = stran, na kateri se navadno berejo berila
- lopa = pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju
- nepreviden = »umrl je nepreviden«, tj. brez zakramentov za umirajoče
- oltar = večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja
- patrocinij = posvečenost cerkve kakemu svetniku
- peščenec = kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom
- portal = arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo
- prezbiterij = del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino
- prižnica = ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika
- relief = kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve
- renesansa = evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- romanika = evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja
- slavolok = lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje
- tron = prestol
- vizitacija = pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava
- votiven = narejen, podarjen zaradi (za)obljube
- zakristija = prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov