Župnija Breznica je bila s krščanskimi prebivalci nedvomno poseljena že v času starega Rima, sicer pa o kasnejšem procesu pokristjanjevanja v 9. stoletju ne vemo kaj dosti. V kolikor gre verjeti staremu izročilu, naj bi leta 868 tod mimo proti Rimu potovala sv. brata Ciril in Metod, ki sta s seboj prenašala relikvije sv. papeža Klemena I., ki mu je posvečena rodinska cerkev. V slovenskem prostoru je to izjemno neobičajen patrocinij, kar bi vendarle lahko nakazovalo na določeno kontinuiteto antičnega krščanstva v zgodnji srednji vek na tem prostoru.
Nekdaj je na tem področju delovala pražupnija s sedežem na Rodinah. Prva omemba rodinske pražupnije in župnika Herwiga sega pred leto 1115, drugič pa je pražupnija z župnikom Engelpretom omenjena leta 1163. Ob koncu 13. stoletja je bil župnijski sedež prestavljen v Radovljico. Iz zapisa leta 1464 izvemo tudi imena tedanjih ključarjev pri sv. Klemenu; to so bili Matevž Venek, Klemen Relj, Luka Križe in Tomaž Prešeren. Ponovno se cerkev omenja v Radovljiški matrikuli iz leta 1468.
Cerkev je na Rodinah zagotovo stala že v karolinški dobi, v obdobju srednjeveške pražupnije pa je bila rodinska cerkev zidana v romanskem slogu. Slednja je proti koncu 16. stoletja pogorela, tako da so na začetku 17. stoletja zgradili trenutno cerkev. Potem, ko je romanska cerkev pogorela, je sedanjo rodinsko cerkev na god sv. Ane, 26. julija 1601, posvetil tedanji ljubljanski škof Tomaž Hren (1599–1630) in hkrati birmal okrog 5000 vernikov. Okrog leta 1613 so na Rodinah ustanovili vikariat radovljiške župnije.
Današnji cerkveni tloris ima obliko križa. Od nekdanje romanske cerkve sta se deloma ohranili apsida in ladja, ki je podolžna, na vsaki strani ima kapelo, na zahodu pa zidano lopo, nad katero se nahaja baročno obokan pevski kor, ki sega v cerkveno ladjo. Stranski kapeli imata nepravilen osmerokotni tloris, pokriti sta s kupolama, ki ju spodaj obroblja profiliran zidec, zgoraj pa ju zaključujeta cilindrični svetlobnici. Nastali sta med letoma 1730 in 1733. Na severni strani ima cerkev zakristijo, ki je bila zgrajena okrog leta 1762 in je najmlajši del cerkve, zvonik, ki je bil zgrajen nekoliko kasneje kakor cerkev, a zagotovo pred letom 1631 in je visok 38,50 m, ter korno vhodno lopo, pod katero se nahaja kostnica. Prezbiterij je bil urejen v baročnem slogu in ima poligonalen zaključek. Glavni portal z začetka 17. stoletja je narejen iz tufa in ima bogate renesančne ornamente.
V prezbiteriju stoji veliki oltar, ki je posvečen sv. papežu Klemenu I.. Skozi leta se je na njegovem mestu najverjetneje zvrstilo mnogo različnih oltarjev, trenutnega pa je 27. julija 1916 posvetil ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič (1898 – 1930), ki se je rodil v Begunjah na Gorenjskem. Oltarna menza ima obliko sarkofaga in je na robovih okrašena z akantom. V tronu psevdorenesančnega oltarnega nastavka je kip sv. papeža Klemena I., na vsaki strani pa sta v zalomljenih školjkastih nišah kipa sv. apostolov Petra in Pavla. Veliki oltar ima v sredini tudi tabernakelj z vratci, na katerih je reliefna podoba Presvetega Srca Jezusovega. V atiki dva angela držita medaljon obdan z lovorovim vencem. V medaljonu vidimo križ, sidro in palmovo vejo, ki so simboli vere, upanja in mučeništva. Atributi v medaljonu nas spominjajo na mučeniško smrt sv. Klemena, ki so mu po tradiciji okoli vratu obesili sidro in ga vrgli v Črno morje, kjer je utonil. Današnji pokoncilski daritveni oltar je bil leta 2010 na Rodine prinesen iz podružnične cerkve sv. Martina v Mostah.
V južni kapeli je postavljen stranski oltar sv. Ane. Pri njem je bila že v 14. stoletju ustanovljena Bratovščina sv. Ane. V kapeli je spominska plošča, ki sporoča, da so bili v tej cerkvi med drugimi krščeni tudi Matija Čop, dr. France Prešeren in ljubljanski knezoškof Janez Zlatoust Pogačar (1875 – 1884). V severni kapeli stoji stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija. Na Rodine so med letoma 1730 in 1783 pogosto romali častilci sv. Frančiška Ksaverija, tako da so bile nekoč za oltarjem obešene tudi bergle, ki so opozarjale na številna ozdravljenja, ki so se zgodila po priprošnji tega svetnika. V cerkveni lasti so tudi relikvije sv. Frančiška Ksaverija, ki so najverjetneje pristne, medtem ko je avtentičnost relikvij sv. Andreja in sv. Ane podkrepljena z listinami. V severni kapeli se nahaja preprosta spovednica.
Poznobaročna prižnica ima na strehi dva putta. Eden drži v roki ognjen meč, drugi pa palmovo vejo. Mednju so oblikovalci postavili dve kamniti tabli z desetimi Božjimi zapovedmi. V niši zazidanega okna v južni steni cerkvene ladje je postavljen kip sv. Janeza Nepomuka iz 2. polovice 18. stoletja. Na stenah ladje je križev pot s slovenskimi napisi, ki ga je okrog leta 1784 naslikal Leopold Layer. Baročna zakristijska omara je bila iz orehovine in lužene rezane smrekovine izdelana leta 1763. Lavabo v zakristiji iz tufa je zgodnje klasicistično delo z motivom školjke. Leta 2020 je cerkev na Rodinah dobila nove Steinmeyerjeve orgle, saj so prejšnje zaradi dotrajanosti dokončno odpovedale. Orgle je na god sv. Ane, 26. julija 2020, slovesno blagoslovil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Okoli cerkve se znotraj obzidja nahaja pokopališče. V obdobju rodinske pražupnije so tu pokopavali tudi pokojnike iz precej oddaljenih krajev, denimo celo iz Rateč. Še danes pa so znana romanja na Rodine. Tako na prvo soboto po godu sv. Florijana pridejo počastit sv. Frančiška Ksaverija na Rodine verniki od sv. Tomaža nad Škofjo Loko, ki to zaobljubljeno romanje opravljajo že vsaj 270 let. Najpomembnejši romarski shod na Rodinah pa se vsako leto dogaja na god sv. Ane, tj. 26. julija, in tu poteka že od 15. stoletja naprej. Tako so se članice Ženske Marijine družbe z Breznice vsako leto udeležile svete maše pri oltarju sv. Ane, pridružile pa so se jim tudi žene in dekleta iz sosednjih župnij. Ta hvalevredna pobožnost se je v rodinski cerkvi ohranila vse do današnjih dni.
Benjamin Grubar
(Vir: Ambrožič, Matjaž. Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji. Ljubljana: Salve, 2021, str. 75–114.)
Razlaga manj znanih besed (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika):
- akant = 1. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov; 2. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi
- apsida = polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
- atika = zgornji zaključni del oltarja
- atribut = za osebo ali stvar značilen predmet
- barok = evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom
- klasicizem = evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- kostnica = prostor ali stavba za shranjevanje kosti iz prekopanih grobov
- ladja = del cerkve, namenjen za vernike
- lavabo = umivalnik, umivalna školjka
- lopa = pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju
- lužiti = z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo
- oltar = večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja
- oltarna menza = mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje
- ornament = likovni element, namenjen olepšavi, okrasek
- patrocinij = posvečenost cerkve kakemu svetniku
- pevski kor = dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce
- poligonalen = mnogokoten
- portal = arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo
- prezbiterij = del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino
- prižnica = ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika
- putto = kip ali podoba navadno golega in krilatega majhnega otroka
- relief = kiparsko delo, pri katerem lik, upodobitev izstopa iz osnovne ploskve
- relikvija = del telesnih ostankov ali telesni ostanki svetnika, ki se mu izkazuje posebna čast
- renesansa = evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost
- romanika = evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja
- sarkofag = lesena, kamnita, kovinska skrinja s ploščatim, strehi podobnim pokrovom in bogatimi okraski, reliefi
- svetlobnica = zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe
- tabernakelj = omarica, navadno na oltarju, v kateri so shranjene posvečene hostije
- tron = prestol
- tuf = kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin
- vikariat = enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji
- zakristija = prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetov