V GOSPODOVEM VINOGRADU
Anton Vovk je po končani gimnaziji vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil 29. junija 1923 posvečen v duhovnika. Zanj je bil to, kakor je zapisal, »najbolj srečen spominski dan« življenja. Pred očmi je imel le en sam cilj: biti dober dušni pastir. Najprej je to lahko uresničeval kot kaplan v Metliki, od leta 1926 pa sprva kot kaplan v Tržiču, od leta 1928 pa kot tamkajšnji župnik. V pozdravnem govoru je dejal: »Morda zato tudi kdo od mene programa pričakuje. Prav nič nisem v zadregi zanj. Moj program je moja prisega, ki sem jo položil Bogu in svojemu škofu ob instalaciji. Dobil sem iz rok svojega škofa okrog vratu štolo, znak duhovske oblasti. Duhovska oblast je predvsem zdravniška in sodniška. Daj Bog, da bi mogel biti vsem dober zdravnik in razsodnik v dušnih zadevah, pa tudi pomočnik v časnih stvareh, ki so v zvezi s srečnim notranjim dušnim življenjem!« Z osemindvajsetimi leti je bil tudi najmlajši župnik v ljubljanski škofiji. V času vodenja župnije se je izjemno izkazal tako na pastoralnem kot tudi na prosvetnem in socialnem področju. Izkazal pa se je tudi s svojo hudomušnostjo, s katero je osvajal tržiške farane. V oznanilih je leta 1931 med drugim tako pisal glede uradnih ur župnijske pisarne in zapis zaključil: »Če ni doma župnika, naj pokliče vsak koga gg. kaplanov. Tudi ob drugem času lahko in radi postrežemo, a često bi želeli malo več reda. Ima n. pr. med jedjo rad mir še pes – pa tudi Vovk!«
Po dvanajstih letih vodenja tržiške župnije so ga poklicali v Ljubljano, kjer je bil 2. septembra 1940 umeščen za stolnega kanonika. Svoje delovanje je sklenil takole: »Življenja, dela, veselja in skrbi sem doživel dosti. Bogu naj bo vse darovano, kateri naj mi bo ob sodbi za tržiška leta milostljiv.« Gospodova milost ga je spremljala tudi v vseh nadaljnjih službah, v katerih ni manjkalo bridkosti in trnja preizkušenj, a je vse vdano prenašal, zaupajoč v Gospoda.
SLIKA: Sestra Marija in sestra Katarina z možem Antonom Dolarjem ter otroci (Katarina, Ivana in Marija) na obisku pri bratu v Tržiču leta 1933. Od leve si proti desni sledijo: škofova nečakinja Katarina Dolar, por. Katnik, škofov svak Anton Dolar, škofova sestra Katarina (Katra) Dolar, škofova nečakinja Ivanka Dolar, por. Tavčar, škofova sestra Marija (Mica) Vovk, škofova, škofova nečakinja Marija Dolar, (takrat še) duhovnik Anton Vovk. (Vir: NŠAL 107, šk. 60, Album 2)
dr. Miha Šimac, Jure Sovinc