Vas Breg je edina vas v župniji, ki se nahaja južno od glavne ceste in je prvič omenjena v listini iz leta 1348, medtem ko se cerkev s ključarjema Jožefom Beravsom in Jurijem Vlagonjo prvič omenja v popisu radovljiških podružnic leta 1464, omenjena pa je tudi v Radovljiški matrikuli iz leta 1468. Podružnična cerkev na Bregu je posvečena sv. Radegundi, zato lahko sklepamo, da je prvotna lesena cerkev tu stala že vsaj v 12. stoletju, saj se je v tistem času na Slovenskem širilo češčenje frankovskih svetnikov, ki so ga pospeševali freisinški škofje, ki so bili sicer od leta 973 dalje zemljiški gospodje Loškega gospostva. Danes cerkev v dolžino meri 12 m, v širino 5,20 m, v višino pa 3,60 m. Prezbiterij je dolg 6,50 m, širok 4,10 m, visok pa 4,38 m. V njem se nahaja veliki oltar iz leta 1668, ki je posvečen sv. Radegundi. Svetnica je v tronu predstavljena s kipom v redovni obleki, v rokah pa drži maketo brežanske cerkve. Na severni steni prezbiterija je slika Marije Pomagaj z Detetom Jezusom, ki je najverjetneje delo slikarja Leopolda Layerja. Cerkvena ladja je zagotovo nastala v srednjem veku, domnevno v 13. stoletju, saj je severna stena zgrajena v romanskem slogu. Nanjo je prislonjen tudi stranski oltar, posvečen sv. Vidu, čigar poznobaročni oltarni nastavek je iz druge polovice 18. stoletja. Kip sv. Vida v tronu je pozlačen, kotel ob njem pa je podoben brenti. Slavolok je polkrožne oblike in je na vogalih prirezan na ajdovo zrno. Na listni strani slavoločne stene je dobro ohranjena freska sv. Radegunde in sv. Lovrenca, ki ima v roki raženj. Skupaj držita vrečo z našitim črnim križem, znotraj katerega so naslikani majhni beli križi. Po ljudskem izročilu sta bila sv. Radegunda in sv. Lovrenc brat in sestra, saj sta oba skrbela za uboge. Zgodovinski dejstvi pa sta, da je sv. Radegunda, kraljica, umrla leta 587 v Poitiersu, sv. Lovrenc, diakon, pa 10. avgusta 258 v Rimu. Nad sv. Radegundo in sv. Lovrencem je freska, ki prikazuje Gospodovo oznanjenje. Na njej je naslikana Božja Mati Marija ob bralnem pultu na prestolu pod baldahinom, na levi strani freske pa so osebe Svete Trojice, torej Bog Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh. Na evangeljski strani slavoločne stene se nahaja freska sv. nadangela Mihaela, ki v desni roki drži meč, v levi roki pa ima tehtnico, s katero tehta duše. Prezbiterij so okrog leta 1660 zgradili na novo, prav tako tudi zakristijo, ki se nahaja na evangeljski strani pod zvonikom, ki je visok 18 m, in ima okno, ki gleda na sever. Lopa je bila pozidana v prvi polovici 17. stoletja in je dolga 5,60 m, široka 4,50 m ter visoka 3,70 m. V jugozahodnem vogalu lope je zidana prižnica. Znotraj lope se nahaja glavni portal iz konglomerata, ki je bil izklesan v začetku 14. stoletja in je najstarejši v župniji. Okrog portala sta zapisani Jezusovo in Marijino ime ter poslikani dve srci. Stranski portal je bil zgrajen leta 1639. Desno od njega se nahaja freska sv. Krištofa iz 18. stoletja, ki so ga pogosto upodabljali na zunanjih stenah hiš ali cerkva, saj so nekoč verjeli, da kdor se zjutraj ozre na podobo sv. Krištofa, tega dne zagotovo ne bo umrl nagle in neprevidene smrti. Zato so freske sv. Krištofa navadno zelo velike, da so vidne že od daleč. Danes se sv. Krištofu priporočamo predvsem za varnost v prometu, morda najbolj znana zunanja upodobitev tega svetnika na Gorenjskem pa je na zunanji steni župnijske cerkve v Svetem Duhu pri Škofji Loki. V 18. stoletju je bila cerkev barokizirana in ima od tedaj dokaj nespremenjen izgled. Benjamin Grubar (Vir: Ambrožič, Matjaž. Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji. Ljubljana: Salve, 2021, str. 166–187.)   Razlaga manj znanih besed (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika): - ajdovo zrno = okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna - baldahin = streha iz dragocene tkanine, nebo - barok = evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom - brenta = visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu - diakon = pripravnik za duhovniški poklic, ki je prejel zadnji red pred mašniškim posvečenjem - evangeljska stran oltarja = stran, na kateri se navadno bere evangelij - freska = slika, narejena na svež omet - gospostvo = osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota - gotika = evropski umetnostni slog med romaniko in renesanso - klasicizem = evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost - konglomerat = kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom - ladja = del cerkve, namenjen za vernike - listina = zapis, ki kaj dokazuje, pojasnjuje sploh - listna stran oltarja = stran, na kateri se navadno berejo berila - lopa = pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju - nepreviden = »umrl je nepreviden«, tj. brez zakramentov za umirajoče - oltar = večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja - portal = arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo - prezbiterij = del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino - prižnica = ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika - renesansa = evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost - romanika = evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja - slavolok = lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje - zakristija = prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetovhttps://zupnija-breznica.rkc.si/index.php/content/display/188