Selo pri Žirovnici se kot vas v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1354. Cerkev naj bi bila posvečena leta 1418, omenja pa jo tudi Radovljiška matrikula iz leta 1468. Cerkev sv. Kancijana ima romansko zasnovo. Iz vizitacijskega zapisnika, ki je bil napisan leta 1657, izvemo, da je do sredine 17. stoletja še stala romanska apsida, ki so jo najkasneje do leta 1668 nadomestili s sedanjim prezbiterijem. Današnja cerkev je sestavljena iz pravokotne ladje in iz nekoliko ožjega tristrano zaključenega prezbiterija, ki ima ob severni steni dozidan 27 m visok zvonik, v njegovem pritličju pa je zakristija. Cerkvena ladja je dolga 10 m, široka 6,10 m in visoka 5,40 m, medtem ko je prezbiterij dolg 4 m, širok 4,95 m in visok 4,18 m. Slavolok, ki ločuje ladjo od prezbiterija, je bil barokiziran, na njegovo starost pa kaže odkritje freske sv. Jurija na južni slavoločni steni, ki je bila naslikana okrog leta 1430. Banjasto obokan strop ladje je iz leta 1764, na sredini pa ima štukiran okvir. Vzdolžni steni ladje členijo štirje pari pilastrov. Prižnica je nastala okrog leta 1764 in je poznobaročne oblike. Prislonjena je k evangeljski strani slavoloka, na njeni baldahinasti strešici pa klečita dva angela, ki sta nastala izpod rok istega kiparja kot kipi na velikem oltarju. Dvanajst cerkvenih klopi so v baročni obliki izdelali leta 1810. Nekdaj je bil v cerkvi tudi lesen ometan pevski kor, ki je bil odstranjen leta 2007. Cerkev nima lope, znotraj obzidja pa je bilo nekdaj pokopališče. Portala glavnih in stranskih vrat sta iz tufa. Stranska vrata, ki so rezljana iz javorjevega lesa, so iz leta 1875. Od leta 2008 je cerkev pokrita s skodlami. Glavni oltar je posvečen sv. Kancijanu. Domnevati moremo, da so bili poleg njega nekoč v prvotnem oltarnem nastavku tudi kipi njegovih tovarišev, in sicer sv. Kancija, sv. Kancijanile in duhovnika Prota. Današnji veliki oltar je bil izdelan leta 1860. V tronu je kip sv. Kancijana, ki ima v eni roki meč, v drugi pa mučeniško palmo in je delo Janeza Vurnika st. Poleg sv. Kancijana sta na konzolnih podstavkih kipa sv. Blaža in sv. Avguština. V atiki je kip sv. nadangela Mihaela, ki ima v desnici meč, v levici pa tehtnico, s katero tehta duše. Danes ima cerkev tudi dva stranska oltarja, posvečena sv. Družini in sv. Antonu Puščavniku, ki sta bila leta 2008 prestavljena k severni steni. Na god sv. Antona Puščavnika (17. januar) je nekdaj potekala licitacija svinjskih krač, izkupiček pa so podarili cerkvi sv. Kancijana. Že omenjena freska na listni strani slavoločne stene prikazuje sv. Jurija na belem konju, ki zabada kopje zmaju v žrelo. Freska je za naš prostor izjemno kakovostna, naslikal pa jo je neki slikar iz delavnice Friderika Beljaškega. Na južni zunanji steni sta bili leta 2007 odkriti freski Križanja in sv. Krištofa, ki sta najverjetneje nastali v 2. polovici 14. stoletja. Rekonstruiral ju je Darko Tratar. Freska, ki prikazuje Križanje je tako poškodovana, da sta vidni le Kristusova glava in leva roka, medtem ko je na freski sv. Krištofa vidno, da v desni roki nosi drevo, v levi pa dete Jezusa. Sv. Krištof sicer v ljudskem izročilu velja za svetnika, ki so ga pogosto upodabljali na zunanjih stenah hiš ali cerkva, saj so nekoč verjeli, da kdor se zjutraj ozre na podobo sv. Krištofa, tega dne zagotovo ne bo umrl nagle in neprevidene smrti. Zato so freske sv. Krištofa navadno zelo velike, da so vidne že od daleč. Danes se sv. Krištofu priporočamo predvsem za varnost v prometu, morda najbolj znana zunanja upodobitev tega svetnika na Gorenjskem je na zunanji steni župnijske cerkve v Svetem Duhu pri Škofji Loki. Benjamin Grubar (Vir: Ambrožič, Matjaž. Cerkve in Božja znamenja v brezniški župniji. Ljubljana: Salve, 2021, str. 220–244.)   Razlaga manj znanih besed (povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika): - apsida = polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve - atika = zgornji zaključni del oltarja - baldahin = streha iz dragocene tkanine, nebo - barok = evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom - baza = osnova, podlaga - evangeljska stran oltarja = stran, na kateri se navadno bere evangelij - freska = slika, narejena na svež omet - kapitel = zgornji zaključni del stebra - klasicizem = evropska umetnostna smer od 17. do 19. stoletja, ki posnema staro grško in rimsko umetnost - konzola = kamnit, lesen pomol iz stene, navadno kot okras - ladja = del cerkve, namenjen za vernike - listna stran oltarja = stran, na kateri se navadno berejo berila - lopa = pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju - nepreviden = »umrl je nepreviden«, tj. brez zakramentov za umirajoče - oltar = večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja - pevski kor = dvignjeni del cerkve, namenjen za orgle in pevce - pilaster = iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom - portal = arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo - prezbiterij = del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino - prižnica = ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika - renesansa = evropski umetnostni slog v 15. in 16. stoletju, ki posnema staro grško in rimsko umetnost - romanika = evropski umetnostni slog od 11. do srede 13. stoletja - slavolok = lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje - štuk = zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca, zlasti za izdelavo štukatur - štukatura = okrasek iz štuka na stropih, stenah - tron = prestol - tuf = kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin - vizitacija = pregled in presoja delovanja kake cerkvene ustanove po določbah cerkvenega prava - zakristija = prostor, navadno ob oltarnem delu cerkve, za shranjevanje pri obredih potrebnih oblačil, predmetovhttps://zupnija-breznica.rkc.si/index.php/content/display/184